PODNEBNI ŠTRAJK MLADIH

PODNEBNI ŠTRAJK MLADIH

V petek, 15. 3. 2019, smo se z javljanjem preko šolskega radia pridružili podnebnemu štrajku, mednarodnemu protestu za okolje, ki se je točno ob 11.55 začel na več kot 1000 lokacijah v skoraj stotih državah. Podnebni štrajk po vsem svetu so roganizirali mladi, ki se zavedajo pomena varovanja okolja za boljšo prihodnost vseh nas. Pobudnica svetovnega mladinskega protesta je 16-letna Švedinja Greta Thunberg, ki je lani konec avgusta pred švedskim parlamentom prvič postavila transparent z napisom: ŠOLSKA STAVKA ZA PODNEBJE. Namesto da bi v petek odšla v šolo, je začela ob petkih stavkati pred parlamentom. Od politikov zahteva, da nemudoma ukrepajo v zvezi z okoljskimi problemi, na katere že precej časa opozarja znanost. Podnebne spremembe grozijo človeštvu in Greta ne more razumeti, zakaj se vodilni glede tega sprenevedajo.

Znanstvena dejstva kažejo na to, da bi morali emisije toplogrednih  plinov  v  prihodnjih  desetih  letih  zmanjšati  za  25 %, do leta 2070 pa bi morale popolnoma izginiti, če bi želeli segrevanje ozračja primerjati s predindustrijsko dobo. Ambicioznejši cilji zahtevajo popolno omejitev izpusta toplogrednih plinov do leta 2050.

Trenutno stanje po vsem svetu je zaskrbljujoče. Zgovoren je podatek, da se je v zadnjih 50 letih temperatura v Sloveniji v povprečju dvignila za 1,7 stopinje, trend pa se nadaljuje. Segrevanje ozračja zaradi toplogrednih plinov pa nima katastrofalnih posledic le za človeka, pač pa za vsa živa bitja na tem planetu.

Kjer so odpovedali odrasli, so tako glas povzdignili mladi, ki si želijo živeti v svetu, ki ga poznajo iz otroštva. Ne žene jih strah, pač pa želja po boljšem jutri. Ukrepi pa so potrebni takoj, ne jutri in ne čez 10 let, ko bo stanje še veliko hujše in težje rešljivo.

In kaj od slovenske vlade zahtevajo mladi pri nas?

1. Zahtevajo takojšnje zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature na 1,5 stopinje glede na predindustrijsko dobo.
2. Zahtevajo takojšnje ukrepe za zmanjševanje porabe energije in prehod na nizkoogljične vire energije.
3. Zahtevajo dostopen, učinkovit in zelen javni prevoz ter spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.
4. Zahtevajo ukrepe za spodbujanje sonaravne, lokalno pridelane prehrane.
5. Zahtevajo vključitev okoljskih tematik v učne načrte v osnovni in srednji šoli ter na fakultetah.
6. Zahtevajo ukrepe za spodbujanje zelenih delovnih mest.
7. Zahtevajo pravično krožno gospodarstvo, ki ni usmerjeno le v dobiček, pač pa v razvoj družbe.
8. Zahtevajo ukrepe za razvoj do okolja in ljudi prijazne potrošnje.
9. Zahtevajo ukrepe za ohranjanje in povečanje biotske raznovrstnosti ter obnavljanje naravnih življenjskih prostorov živih bitij.
10. Zahtevajo, da stroške prehoda v brezogljično družbo nosijo tisti, ki so škodo povzročili, in ne šibkejše družbene skupine.

Podnebne spremembe so problem vseh prebivalcev tega planeta. Če mladi zahtevajo sistemske rešitve, ki jih lahko uredijo le odločevalci s spremembami zakonov in sodobnimi direktivami, pa lahko oziroma mora k bolj zelenemu jutri prispevati tudi vsak izmed nas.

Prispevek pripravili: učenci radia RINŽKO in mentorica Tinkara Hodnik (povzeto po prispevku v Mladini iz 15. in 8. marca 2019)