“NA BRANJE”

»NA BRANJE«

»NA BRANJE« se po šolskem radiu pogosto sliši glas naše knjižničarke Brede Vilicer, ki svojo ljubezen do knjig želi prenesti na vse mlade bralce. Z nasmeškom na obrazu nas je sprejela v šolski knjižnici in pogovor je stekel kar sam od sebe.

Zakaj ste se odločili za poklic knjižničarke?
Rada berem in delam z otroki.

Kdo vas je navdušil zanj?
Sama sem ga izbrala. Izbira ni bila težka, ker sem že zelo zgodaj vedela, kaj bi rada delala.

Ali ste v otroštvu veliko brali?
DA, zelo veliko.

Katere knjige ste najraje prebirali?
Brala sem vse vrste knjig, najraje pa sem imela napete, pustolovske.

Koliko časa ste se izobraževali?
Hm, osnovna, nato srednja šola in še štiri leta univerzitetnega študija. Ja, celih 16 let.

Ali ste kot študentka delali v knjižnici?
Ne, nisem.

Ali ste zadovoljni s svojo izbiro?
Zelo.

Koliko let že opravljate svoj poklic?
Koliko časa delam v knjižnici, res ne vem, ker sem po izobrazbi tudi učiteljica nemškega jezika. Mislim, da oboje opravljam 26 let.

Kaj vas pri delu knjižničarke najbolj veseli?
Zelo sem srečna, ko vidim mlade, radovedne in nadobudne otroke, ki zelo radi berejo. Prav nič pa me ne osreči, ko opazujem otroke, ki jih nič ne zanima, ki se izogibajo branju in ne vedo, kako bi pregnali dolgčas.

Kako zmorete vse delo?
Korak za korakom. Najprej naredim tisto, kar je nujno, nato tisto, kar imam rada. Na koncu mi ostane delo, ki mi ni ravno pri srcu, pa ga moram vseeno opraviti.

Zadnje čase opažamo, da bralno značko opravi vedno manj otrok. Kako bi čim več otrok navdušili za branje?
Žal je danes tega vedno več. Kakšno leto imamo veliko osvojenih bralnih značk, drugič pa zanimanje za branje spet upade. Je pa res, da današnji otroci veliko časa preživljate ob igrah na različnih tablicah. Knjiga te pa nauči, da si moraš sam najti zabavo. Branje ni tako enostavno, ker knjigo moraš vsaj prelistati. Ko pa pritisneš na gumb pri videoigrici, pa »BUF«, vse se ti takoj odpre. Veliko raje imate vse naprave, ki vas hitro zadovoljijo. Ob njih ni potrebno kaj dosti razmišljati, kar pa nikakor ne drži, da to velja tudi ob branju knjig.

Za vsakega otroka se najde primerna knjiga. Otroke želim navdušiti s predstavitvijo novih knjig in z različno literaturo.

Ko otroci pridejo v knjižnico, so zelo navdušeni, nato pa, ko je potrebno kaj prebrati, pa to navdušenje zbledi.

Trudim se, da v knjižnici organiziram različne dejavnosti. Vsako leto potekajo projekti, kot so NOČ Z ANDERSENOM, NOČ KNJIGE … Na začetku leta organiziram otvoritev bralne značke, v krožkih veliko beremo, se pogovarjamo, obiščejo nas različni pesniki, pisatelji …, na koncu pa se je le potrebno usesti za mizo in nekaj prebrati.

Učenci knjižničarskega krožka so navdušeni bralci.

Ali bi pri svojem delu potrebovali pomoč?
Ooo, velikokrat. Saj jo tudi imam, učenci iz osmega in devetega razreda, ki obiskujejo krožek, so moji mali knjižničarji. Če ne bi imela njihove pomoči, ne bi mogla tako hitro vpisati vseh knjig v sistem Cobiss. Vse skupaj bi šlo veliko počasneje. Hvaležna sem jim za pomoč.

Vas lahko prosimo še za zaključno misel o naših bralcih?
Jaz mislim, da je na naši šoli veliko dobrih bralcev. Preberejo zelo veliko knjig, to lahko povem iz izkušenj, ker otroci pri meni opravljajo bralno značko. Letos jo je opravilo kar 51 učencev. Vsak je moral prebrati 5 knjig in veste, da to ni malo. Nekateri berejo že zelo zahtevne knjige. Žal imamo na naši šoli tudi nekaj nebralcev, ki skoraj nič ne preberejo. Preberejo samo tisto, kar piše v učbenikih in zvezkih. To zame niso bralci. Bralci so tisti, ki se sami spomnijo na knjigo. Vzamejo knjigo in berejo. To jih zanima.
Ameriški pisatelj Mark TWAIN je rekel: »Tisti, ki sam ne bere, nima nobene prednosti pred tistim, ki ne zna brati.« Razumete? Bom razložila. Če nekdo ne zna brati, je na istem kot tisti, ki se je to naučil, npr. v tretjem razredu. Tisti, ki se je naučil brati in od takrat nič ne bere, potem to pomeni, da ne izve nič novega, ne izve nič drugega kot samo tisto, kar se je naučil v šoli.

Hvala za pogovor in predstavitev poklica, ki ga doslej še nismo dobro poznali.
Vesela sem, da ste se oglasili, pa pridite še kdaj.

 

Intervju pripravile: učenke dodatnega pouka, 5. razred

Objavljeno: marec 2019

Foto: P. D.

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja