ŽIVETI V NEMČIJI

ŽIVETI V NEMČIJI

Življenjska pot je mojo teto Aljo nedolgo nazaj ponesla v Nemčijo, natančneje v mesto Tornesch na severu Nemčije. Bilo mi je hudo, ker je odšla iz Slovenije. Ko smo se pri pouku pogovarjali o Slovencih, ki ne živijo v Sloveniji, so se mi porodila številna vprašanja o slovesu, načinu življenja v Nemčiji, sporazumevanju v dvojezični družini in prilagajanju na novo okolje.

1. Alja, pred dobrim letom dni je tebe in tvojega, tedaj dvomesečnega sinka Dana, tvoj zaročenec Sascha z avtom odpeljal v vaš novi dom v Nemčiji. Kje ste se naselili kot mlada družinica?
Naselili smo se v mestu Tornesch, mirnem in urejenem kraju, približno 20 km oddaljenem od mesta Hamburg, ki je prestolnica severozahodnega dela Nemčije. Tornesch je kraj z veliko zelenja, kar me spominja na mojo domačo vas, le gričev in hribov tukaj ni.

2. Zanima me, kako to, da si se odločila, da se odseliš tako daleč in nas zapustiš?
Moja mami na to temo večkrat pravi: »Alja, zgodila se ti je pravljica.« Ob tem se vsakič zamislim in si tudi sama priznam, da je vse to res podobno pravljici. V preteklih letih sem nekajkrat obiskala svojo prijateljico Mojco, nekdaj sovaščanko in prijateljico iz otroštva, ki s svojo družino že več kot desetletje živi v Hamburgu. Na enem od obiskov pred tremi leti sem pri njej spoznala sedanjega partnerja, s katerim sva se takrat kar veliko videvala in tudi osebno zbližala. Moja potovanja v Hamburg so postala pogostejša in tudi moj partner je prišel nekajkrat k meni na dopust. Čez dve leti se nama je v Sloveniji rodil čudovit fantek Dan. Ko je bil star dva meseca, je partner prišel po naju in skupaj smo se odpeljali v naš novi dom, ki sva ga s partnerjem uredila že v času moje nosečnosti.

3. Kakšni občutki so te obdajali, ko si nas z Danom zapustila?
Vsem skupaj nam je bilo zelo hudo. Tega zgodnjega sobotnega jutra, 18. 8. 2018, ne bom nikoli pozabila. Bilo mi je zelo hudo, ko smo se poslavljali, ker smo med sabo vsi zelo povezani. Ni bilo lahko zapustiti življenja, ki je bilo za mene nekako samoumevno vsa ta leta, toda ob meni sta bila moj sinek in moj partner in vedela sem, da je to moja družinica, za katero moram prevzeti odgovornost in se zanjo boriti.

4. Kako si se na začetku spoznavanja sploh sporazumevala z svojim partnerjem in kako se sedaj pogovarjaš s svojim sinkom?
S partnerjem sem se sporazumevala v nemškem jeziku, s katerim, moram priznati, nimam velikih težav. Sama še danes ne morem verjeti, kako te razmere prisilijo, da intenzivno slediš novim besedam in jih uporabljaš. Z Danom se pogovarjam slovensko, saj želim, da bo znal govoriti slovensko, istočasno pa tudi nemško, saj se bo le tako lahko vključil med svoje vrstnike. Bistveno je tudi, da je nemščina jezik njegovega očeta. Vendar če tukaj živiš, se hitro vsemu prilagodiš, kar je edino pravilno.

5. Ali imaš kaj prijateljev?
Kot sem že omenila imam tukaj prijateljico iz otroških let Mojco, ki mi skupaj z mojo družinico ogromno pomaga v zame čisto novem svetu, sicer pa so vsi partnerjevi prijatelji in tudi nekaj Mojčinih prijateljev tudi moji prijatelji. Prav tako odpeljem Dana dvakrat tedensko na športne urice za majhne otroke, kjer spoznavam mamice otrok in Dan svoje vrstnike. Vse to me osrečuje. Dolgčas nam vsekakor ni.

Vir fotografije: https://de.wikipedia.org/wiki/Datei:Tornesch_Brennerei.jpg

Mesto Tornesch z značilnimi opečnimi fasadami   Vir fotografije: https://de.wikipedia.org/wiki/Datei:Tornesch_Brennerei.jpg

6. Ali si si že ogledala Hamburg in okolico svojega doma?
Z družino ob vikendih hodim na izlete, na katerih spoznavam bližnje kraje. Za Hamburg lahko rečem, da je zelena metropola ob morju. Je izredno čisto in urejeno mesto. V naši okolici in okolici Hamburga, ki jo označuje opečnata podoba stavb, je zelo veliko parkov, reka Elba z vsemi svojimi znamenitostmi, vodnimi kanali, prekopi in mostovi – zaradi katerih se je mesto Hamburg prijel vzdevek severne Benetke, ogromno pristanišče in jezero Alster. Zelo so mi všeč skriti kotički ob Elbi, izleti ob Severnem morju in nakupovanje v nakupovalni metropoli. Na naših izletih sem si torej že kar veliko ogledala, vsega pa še gotovo ne, ker je znamenitosti res ogromno in ogledi zahtevajo svoj čas.

Hamburško pristanišče   Vir fotografije: https://en.wikipedia.org/wiki/Hamburg#/media/File:Hamburger_Hafen-St._Michaelis.jpg

7. Kakšni pa so ljudje v tvoji okolici?
V glavnem so zelo prijazni. Tudi če jih ne poznaš, te pozdravljajo in včasih tudi ogovorijo. Z Danom se veliko sprehajam in imam možnost začutiti to prijaznost mimoidočih. Na splošno je pa tako kot povsod drugje – če se vključiš v njihov sistem, ni nobenih težav.
Torej doslej nimam negativnih izkušenj. Sicer pa tukaj ni običajno, da otroci po končanem šolanju živijo s starši, kot pri nas, ampak zaživijo svoje življenje v svojem okolju. Tudi pomoči, ki jo starši v Sloveniji nudijo svojim otrokom in vnukom, tukaj ni v tolikšni meri kori pri nas v Sloveniji. Občasno se starši in otroci srečajo na poznih sobotnih in nedeljskih zajtrkih, ki so zanje značilni tako kot pri nas nedeljska kosila.

8. Ali kdaj razmišljaš, da bi se vrnila v Slovenijo?

Hm … Pravijo, da nikoli ne reci nikoli, vendar trenutno jaz in moj partner ne razmišljava o tem. Sedaj živim s svojo družinico v severozahodnem delu Nemčije, ki mi je všeč s svojo zeleno naravo in z bližino morja in tudi zaradi reda in natančnosti, ki sta tukaj prisotna. Tudi ljudje in način življenja mi je všeč. Prav tako pridobivam na znanju jezika in okolica mojega doma ima še veliko neraziskanih kotičkov in znamenitosti, ki jih želim raziskati in obiskati. Tudi za sinka želim, da dodobra spozna deželo svojega očeta. Sicer bomo pa videli, kaj bo prinesel čas. Vse prepuščam toku življenja. Pomembno je, da smo tukaj srečni skupaj in da se vedno znova veselimo obiskov iz Slovenije in naših potovanj tja, kjer so moje korenine.

Neli Škaper, 7. razred
Intervju objavljen: oktober 2019

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja