VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA GOZD
VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA GOZD
Pogovarjali smo se s Pavletom Koširjem, magistrom gozdarstva, zaposlenim na Zavodu za gozdove Slovenije, in sicer na kočevski območni enoti. S tematiko vpliv podnebnih sprememb na gozd je povezan kot predavatelj gozdarsko-okoljskih vsebin pri usposabljanjih lastnikov gozdov za delo v gozdu v sklopu Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.
1. Katere posredne in neposredne vremenske spremembe najbolj vplivajo na gozd?
Na gozd najbolj vplivajo spremembe (zviševanje) temperature, v zadnjih 30-ih letih se je povprečna letna temperatura v Sloveniji dvignila za več kot 1 °C, sprememba padavinskega režima – več padavin pozimi in manj poleti, podaljševanje sušnih obdobij v vegetacijski dobi, več vročinskih valov, krajšanje obdobja s snežno odejo in pogostejše ujme (požari, vetrolomi, snegolomi, plazovi).
2. Opišete posledice podnebnih sprememb za gozdove.
Velika večina učinkov podnebnih sprememb je negativnih: razmah bolezni in škodljivcev v gozdu, zmanjšan prirastek, slabše zdravstveno stanje gozdov, razvoj tujerodnih drevesnih in ostalih vrst, t.i. invazivne vrste, spremembe v raznolikosti domačih drevesnih vrst, izumiranje nekaterih domačih vrst, kot je npr. jelka. Deloma pozitivni učinek povečanja CO2 v ozračju pospeši rast dreves.
3. Kako bodo le-te vplivale ali že vplivajo na kakovost življenja človeka?
Zmanjšala se bo preskrba z vodo, povečala se bo izpostavljenost ekstremnim vremenskih razmeram, ki smo jim priče vse bolj pogosto, zmanjšala se bo kmetijska pridelava, pojavila se bodo povečana zdravstvena tveganja, ekosistemi bodo postali nestabilnejši.
4. Kdo vse in kako bi moral ukrepati?
Vsi, celotna družba, od vsakega posameznika do mednarodnih organizacij, vlad, korporacij, nevladnih organizacij. Zavedati se moramo, da uporaba lesa in proizvodnja lesenih izdelkov deluje kot zbiralnik ogljika, saj drevesa pri svoji rasti vgrajujejo CO2, z rabo lesa za proizvodnjo energije nadomeščamo fosilna goriva in z rabo lesa kot materiala nadomeščamo materiale iz neobnovljivih virov.
5. Kaj so glavne ovire za hitro in učinkovito ukrepanju pri gozdarjenju z gozdovi?
Menim, da je glavna ovira nepoznavanje pomena in vpliva gozda in gozdarstva na družbo kot celoto. Zavedati se moramo, da se v gozdu dogajajo dolgotrajni procesi, ki so na kratki rok človeku nevidni – drevesa, ki jih sekamo sedaj, so nam vzgojili naši predniki, drevesa, ki jih sedaj vzgajamo mi, bodo sekali šele naši vnuki. Oviro predstavlja tudi želja po hitrem zaslužku, npr. sadnja smreke na nižinskih rastiščih, kamor po naravi ne sodi.
6. Kako bi povečali zanimanje in delovanje ljudi za zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb?
Podnebne spremembe oziroma negativni učinki le-teh na človeštvo se dogajajo tukaj in zdaj, o tem ni več nobenega dvoma. Posledično je tudi zanimanje družbe vedno večje in pojavljajo se želje in zahteve po ukrepanju, npr. formalna in neformalna izobraževanja (npr. kviz o invazivkah na www.program-podezelja.si/sl/) ter popularizacija narave in vsebin, povezanih z njo.
Intervju posnel: novinarski krožek OŠ Ob Rinži Kočevje
Avtor fotografije: Pavle Košir
