KAKO USPEŠNO LOČUJEMO ODPADKE?

KAKO USPEŠNO LOČUJEMO ODPADKE?

Februarja 2020 je 118 učencev 3. triade OŠ Ob Rinži Kočevje reševalo anketo o ločevanju odpadkov. Prvo, kar so storili, pa ni bilo odgovarjanje na vprašanje, ampak čisto prava naloga, ki je od njih zahtevala, da v ustrezne zabojnike razvrstijo 21 odpadkov. Učenci so tudi sami presodili, kako dobro so podučeni o ločevanju odpadkov. Ker pa je lahko lastno ocenjevanje nepristransko in nekritično, smo z dodatno analizo in na podlagi uspešnosti razvrščanja 21 odpadkov, izdelali še objektivnejšo oceno.

GRAF 1: Graf 1 prikazuje, katere odpadke so učenci največkrat razvrstili v napačen zabojnik. V visokem odstotku so napačno razvrstili ogledalo (92 %) in jedilno olje (89 %). Ogledalo so zmotno uvrščali v zabojnik za steklo, a ker se ogledala ne more reciklirati, ga je potrebno odvreči v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Odpadno jedilno olje sodi med nevarne odpadke, zato ga moramo zbirati ločeno in oddati v zbirni center.

Med kritično slabo razvrščene odpadke lahko prištejemo še papirnate robčke (58 %), stiropor (51 %), žvečilni gumi in vatirane palčke (oba odpadka je napačno razvrstilo 50 % učencev) in čajne vrečke (44 %). Papirnati robčki sodijo med biološke odpadke, stiropor v zabojnik za embalažo, žvečilni gumi in vatirane palčke v zabojnik za mešane komunalne odpadke in čajne vrečke v zabojnik za biološke odpadke. Najbolje (nad 95 %) so učenci razvrstili naslednje odpadke: steklenice, razbite kozarce in prenosni telefon.

GRAF 2: Učenci so samoocenili svojo poučenost o ločevanju odpadkov. 28 učencev (24 %) se je opredelilo za zelo dobro, torej za odgovor da, 77 učencev (65 %) se je opredelilo za srednjo raven in 13 učencev (11 %) za najnižjo raven, torej za odgovor ne.

GRAF 3: Na podlagi spodnjih kriterijev smo za prvo nalogo, kjer so učenci razvrstili 21 odpadkov, oblikovali tri ravni:
do 45 % (do 9 pravilnih razvrstitev) = zelo slabo
od 46 % do 80 % (od 10 do 16 pravilnih razvrstitev) = srednje
od 81 % do 100 % (od 17 do 21 pravilnih razvrstitev) = zelo dobro
Če primerjamo graf, v katerem so podatki o samooceni, vidimo, da je pri najnižji ravni odstopanja samo za odstotek, pri srednji ravni je razlika za 12 % in pri najvišji ravni za 11 %. Ugotovimo, da so se učenci v skupnem pogledu ocenili realno. Da je raven znanja o ločevanju odpadkov srednja, dokazuje tudi skupna ocena ločevanja odpadkov, kjer so učenci dosegli 64 %.

GRAF 4: Ker ni ključnega pomena, da na pamet vemo, kam sodi odpadek, ampak kaj storimo, ko ne vemo, v kateri zabojnik moramo odvreči določen odpadek, so učenci odgovarjali tudi na zgornje vprašanje. 42 učencev (35 %) se je opredelilo za prvi odgovor – odpadek odvrže po lastni presoji. 47 učencev (40 %) se prepriča pri osebi, ki to ve, ali na spletni strani komunale. 40 % učencev torej ravna optimalno. 20 učencev (17 %) odpadek v danih okoliščinah odvrže v zabojnik za mešane komunalne odpadke, kar kaže na napačno predstavo o MKO, saj tja sodijo točno določeni odpadki in ne tisti, ki nam ’ne pašejo’ v noben preostali zabojnik. 9 učencev (8 %) je odgovorilo ostalo – pri njih je v danih okoliščinah odločitev, kam bo odvržen odpadek, stvar naključja (npr. Vržem v koš, ki mi je najbližji., Vržem ’na srečo’.).

Analiza ankete je pokazala, da je ločevanje odpadkov področje, ki ga lahko še bistveno izboljšamo. Mlade je treba ozaveščati in na različne načine spodbujati, da razvijejo odgovoren odnos do ločevanja odpadkov.

Za sodelovanje v anketi se zahvaljujemo vsem sodelujočim sedmo-, osmo- in devetošolcem. Za pomoč pri analizi odgovorov pa tudi učenkam Uli Robida, Evi Kljun, Tinkari Golja, Lini Knavs Zebič in Lii Grišin.

Šolski novinarji: Jan Mihelič, Miha Gornik Zemljak, Markus Starc, Gal Črnkovič, Tai Jasenc
Mentorica: Petra Debelak
Objavljeno: 30. marec 2020