KAJ PA POGOVOR?

KAJ PA POGOVOR?

Kdor je prebral Cankarjevo črtico Bobi, sočustvuje z revnim Petrom in se jezi na razvajenega Mihčeta, ki je v Petra na veliki pojedini razposajeno vrgel krof oz. bob, kot temu slastnemu pecivu narečno pravijo na Gorenjskem. Mogoče pa še bolj zaboli sam konec črtice, ko Peter doma ne pove, kaj se mu je v resnici zgodilo.
Devetošolec je v obliki dramskega besedila spremenil konec, da je bolj spodbuden. Nov konec nam pravzaprav tudi pokaže, da se s pogovarjanjem bremena delijo in najdejo nove rešitve. Veselo na branje!

Nastopajo:
Peter – mlad fant iz revne družine
mati – Petrova mati
Francka – Petrova mlajša sestra

Prizor se odvija pri Petru doma, ko se vrne od Mihčeta.

(Peter odpre duri domače hiše, v vežo vstopi s sklonjeno glavo.)
MATI: Peter, a si jedel, si sit?
PETER: Mati, nič nisem jedel. Mihče me je pred vsemi ponižal. Še preden sem vstopil v jedilnico, je vame vrgel bob.
MATI: Ne morem verjeti. (Zasolzijo se ji oči.) Oprosti, mi smo že večerjali, a ti nismo nič pustil. (Plane v jok.)
FRANCKA (vstopi v vežo): Peter, si mi prinesel bob? Komaj sem te čakala! Ali je s cukrom potresen? Ali je, ali je?
PETER: Imam ga, Francka. Kot sem ti obljubil. (V roke ji da bob.)
MATI: Francka, mar ne bi dala boba Petru, nič ni jedel. Mihče se je do njega obnašal kot do kakšnega potepuškega psa, ta bogataš naduti (Preplavi jo jeza.)
FRANCKA (Govori počasi. Na jok ji gre.): Ampak jaz sem ga hotela, nikoli ga še nisem jedla. (Francka zajoče.)
MATI: Francka, jedla si večerjo in sita si. Peter pa ni dobil niti drobtinice.
FRANCKA (Jezno odloži bob na mizo.): Na, imej ga! Kot da boš umrl, če ne boš pojedel enega boba!

Ilustracija: J. M.

MATI: Francka! Takoj odidi na verando in sedi v kot! Razmisli, kako se obnašaš do brata! Peter, grem prosit do sosedov, če jim je še kaj ostalo.
PETER: V redu, mati. Hvala.
(Čez nekaj trenutkov stopi Peter k Francki na verando.)
PETER: Francka … Pssst! Ali bi si bob razdelila? Veš, res sem sestradan, a si ga tudi ti zelo želiš poskusiti, zato si ga razdeliva.
FRANCKA: Hvala, Peter! (Objame ga.) Oprosti, ker sem se tako grdo obnašala. Najboljši brat si!
PETER: Je že dobro, sestrica.
(Razdelita si bob.)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja