LOČEVANJE ODPADKOV – NAŠA ODGOVORNOST

LOČEVANJE ODPADKOV – NAŠA ODGOVORNOST

S prispevkom želimo opozoriti, da lahko z doslednejšim ločevanjem odpadkov naredimo veliko koristnega, predvsem pa, da je odgovornost vsakega posameznika, da ločuje pravilno in odgovorno. Na to temo nam je veliko zanimivega povedala vodja ločevanja odpadkov na Komunali Kočevje, Saša Kljun, ki to delo opravlja že več kot desetletje. Saša Kljun je po izobrazbi univerzitetna diplomirana biologinja. Ogromno svojega časa posveča službi, sprošča pa se z branjem in treningi jiu-jitsa. Najbolj uživa v družinskih počitnicah na morju.

Katere odpadke občani najpogosteje ločujejo napačno?

Pri vsaki vrsti odpadkov bi lahko našteli najpogostejše napake, ki jih delajo občani. Za MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE velja miselnost, da tako poimenujemo odpadke, ki niso ločeni, kot tudi ’prave’ mešane komunalne odpadke. Dejstvo je, da so mešani komunalni odpadki tisti odpadki, ki ostanejo po pravilnem ločevanju odpadkov. V njih torej NI embalaže, papirja, stekla, bio odpadkov, baterij … Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati/predelati, ki niso več uporabni (npr. kosti, plenice in ostali higienski odpadki, vatirane palčke, vata, lasje, dlaka in perje živali, mačji pesek, čistilne krpe in rokavice, vrečke sesalcev, povoščen papir, peki papir, cigaretni ogorki, ogledala, olupki salam). Pri EMBALAŽI najpogosteje opažamo, da v rumen zabojnik uporabniki odlagajo odpadke iz plastike, ki pa niso embalaža (stole, mize, otroške igrače …). Embalaža je tisto, kar se rabi za ovijanje, zaščito blaga in izdelkov, v njej smo torej iz trgovine prinesli dobrino ali blago. Na primer: mleko, ki je pakirano v tetrapak, smo domov prinesli v plastični vrečki – tako tetrapak kot vrečka sta embalaža. Ker plastičen stol ali miza ne opravljata funkcije embalaže, ju ne bomo odložili v zabojnik za embalažo. V kateri zabojnik bomo odvrgli embalažo, je odvisno od materiala embalaže. V rumen zabojnik sodi embalaža iz plastike, kovine, stiropora in sestavljenih materialov. Embalaža iz papirja, kartona in lepenke sodi skupaj s časopisnim in pisarniškim papirjem v moder zabojnik za papir. Steklenice in kozarci za vlaganje sodijo v zelen zabojnik za steklo. Zelo slabo kvaliteto pa opažamo tudi pri STEKLU, ki ga občani oddajajo na ekološke otoke. Praviloma v zelen zabojnik sodi le embalažno steklo, ne pa avtomobilsko steklo ali razbite šipe.
Ugotavljamo tudi, da uporabniki papir in bio odpadke odlagajo v plastičnih vrečkah, kar zagotovo ni ustrezno. Priporočamo, da papir oddajo brez embalaže ali v kartonastih škatlah, bio odpadke pa v biorazgradljivih vrečkah ali brez njih.

Primer napačno ločenih odpadkov. Hrana, plastika in časopis v enem zabojniku. Foto: Maja Palčič

Kaj vse so vzroki za napačno ločevanje?
Glede na to, da je bilo obvezno ločevanje odpadkov uzakonjeno že v letu 2001, prave vzroke za neločevanje danes težko najdemo. V gospodinjstva je bilo razposlano ogromno materiala na temo pravilnega ločevanja odpadkov, zato menimo, da izgovorov, da ne vedo, kako ločevati, ne bi smelo biti. Tisti, ki ne ločujejo, so se zavestno tako odločili. Poleg tega še vedno razbijamo mite, da komunala »vse daje na en kup«. Ta mit bomo težko presekali, dokler občani ne dobijo vpogleda v delovanje sistema v zbirnem centru. Želje po tem pa žal ni, saj so bili vsi do sedaj organizirani dnevi odprtih vrat podjetja zelo slabo obiskani. Med našimi uporabniki tako še vedno prevladuje mnenje, da »itak plačam komunalo, pa naj oni sortirajo« in »jaz naj sortiram namesto vas,  vi mi boste pa še računali«. Ljudje se ne zavedajo, da se z napačnim ločevanjem odpadkov, močno povečujejo stroški. Noben odpadek ne izgine sam od sebe in tudi ne brez stroškov.

Kje povsod lahko dobijo občani informacije o pravilnem ločevanju odpadkov?
Informacije so vedno dostopne na spletni strani Komunale Kočevje (http://www.komunala-kocevje.si/odpadki) in sedežu podjetja, vzpostavljen je iskalnik odpadkov (https://odpadki.komunala-kocevje.si/klasifikacija-odpadkov/), večkrat letno pa jih objavimo tudi v lokalnem časopisu in zadnji strani položnice. V primeru kakršnih koli nejasnosti se stranke lahko obrnejo na nas osebno ali preko telefona.

Zakaj je pravilno ločevanje odpadkov tako pomembno?
Zaradi varovanja narave in okolja, saj le s pravilnim ločevanjem lahko zagotovimo, da surovine v naravi krožijo. Tako lahko nov obešalnik izdelajo iz granulata, ki so ga pridobili iz starih plastenk, in pri tem prihranijo nafto, pločevinko iz stare pločevinke. Zelo dolgo tradicijo ima recikliranje papirja, vendar pa s številom predelave pada kvaliteta celuloznih vlaken. Kljub temu pa se s tem postopkom prihrani precej dreves. Odličen material, ki se lahko reciklira v nedogled, je steklo. Nekateri odpadki imajo na okolje negativen vpliv, takšni odpadki so nevarni. Če nevarne odpadke ne zbiramo ločeno in jih ne oddamo kot nevarne odpadke, lahko ti pri nadaljnjem ravnanju v okolje izpustijo nevarne snovi in onesnažijo zemljo, zrak in pitno vodo. 1 liter odpadnega olja, če ga spuščamo v kanalizacijo ali zlivamo na kompostnik, po nekaterih strokovnih ocenah onesnaži kar milijon litrov pitne vode. Posledice nepravilnega ločevanja in ravnanja z odpadki najbolj nosi okolje.
V čem je še prednost ločevanja? Prevzemniki dobijo kvaliteten material, iz katerega z manjšimi stroški izdelajo nov izdelek. Kaj pa se zgodi, če odpadki niso pravilno ločeni? Primer stekla: če so med steklom gradbeni odpadki, ti odpadki poškodujejo nože v predelovalni tovarni in povzročijo za več tisoč evrov stroškov. Nekateri prevzemniki odpadka nočejo prevzeti, če ta ni ustrezno pripravljen ali vsebuje preveč drugih, neustreznih odpadkov. V tem primeru ga lahko pripeljejo nazaj oziroma zaračunajo stroške prebiranja. Iz tega razloga naši zaposleni pred oddajo nekatere odpadke prebirajo, kar pa zopet nosi stroške, ki jih preko položnic pokrivamo vsi uporabniki. Prednost ustreznega ločevanja je tako tudi v nižjih stroških.

Kaj mora biti naše vodilo pri ločevanju odpadkov?
V skladu z evropsko direktivo in državno zakonodajo je kot prvo potrebno odpadke preprečevati. To v prvi vrsti naredimo z zmernim nakupovanjem (kupiš toliko, kot potrebuješ, in kar potrebuješ), uporabo izdelkov do konca njihove življenjske dobe, prodajo ali menjavo. Kupujemo izdelke za večkratno uporabo, takšne, ki imajo manj embalaže in ki se lahko reciklirajo. Stvari skušamo ponovno uporabiti. Ko pa nam odpadek nastane (vsega res ne moremo ponovno uporabiti), pa poskrbimo, da ga odvržemo v ustrezen zabojnik. 

Hvala za sodelovanje.

Šolski novinarji OŠ Ob Rinži Kočevje: Jan Mihelič, Miha Gornik Zemljak, Markus Starc, Gal Črnkovič, Tai Jasenc
Mentorica: Petra Debelak
Objavljeno: 30. marec 2020