ODLOČITEV ZA NENASILJE

ODLOČITEV ZA NENASILJE

V oktobru je za sedmo- in osmošolce potekala delavnica o nenasilju. Predavali sta predstavnici Društva Ključ, podpredsednica društva in vodja projektov Polonca Kovač ter Maja Radič. Ker o nasilju nikoli ne vemo dovolj ter se o njem še vedno premalo govori in piše, smo v okviru šolskega novinarstva z njima naredili intervju.

1. Prosim, če na kratko predstavite Društvo Ključ oz. namen delovanja.
Društvo je nevladna organizacija – to pomeni, da nismo uradna institucija in pridobivamo denar preko raznoraznih razpisov. Imamo varno hišo za žrtve trgovine z ljudmi v Sloveniji, njim pomagamo, izvajamo pa tudi preventivne delavnice za otroke, mlade in ostale ranljive skupine, zato da bi bilo žrtev različnih oblik izkoriščanja čim manj.

2. Kaj je definicija nasilja?
To je zelo široka tema. Po navadi govorimo o različnih oblikah nasilja, o tem, kako ena oseba ali skupina oseb vrši dejanja, ki škodujejo nekomu drugemu ali skupini oseb. Poznamo spolno, fizično, ekonomsko, spletno in psihično nasilje. Nasilje je zloraba moči.

3. Kaj so najpogostejši vzroki za nasilje?
Gre za zlorabo moči, oseba skuša nekaj doseči na način, da škoduje nekomu drugemu. Razlog je lahko denar, povzročitelj izsiljuje in grozi. Razlog je lahko, da povzročitelj misli, da se bo počutil močnega in zadovoljnega, ker ima slabo samopodobo in misli, da si jo bo izboljšal na način, da škoduje drugim. Včasih se ljudje odzivamo na določene situacije z negativnim ali nasilnim načinom. To delamo, ker se v življenju nismo naučili odzvati na primernejši način ali ker smo tudi sami doživeli nasilje in smo odraščali v ekstremnih pogojih, zato potem mislimo, da je to normalen način vedenja in komunikacije.

Pomembna je odločitev za nenasilje.

4. Ali imajo žrtve nasilja težave s prepoznavanjem nasilja?
Ljudje smo zelo zanimivi, saj velikokrat krivimo sami sebe za to, kar se nam dogaja. Na žalost je zelo veliko primerov, ko ljudje rečejo: »Če bi pa jaz tako naredil/-a, me pa on/ona ne bi udaril/-a.« Vedno iščemo razloge, zakaj se to dogaja, ampak razlog ni nikoli v žrtvi, ampak v tistemu, ki nasilje povzroča. Nekateri mogoče nasilje prepoznajo, ampak si zatiskajo oči in se tolažijo, da ni tako hudo. Predstavljajte si, da je žrtev nasilja otrok in nasilje povzročajo njegovi starši. Kakšne možnosti v resnici ima? On ima svoje starše rad. Kaj naj naredi in kam bo šel? Če bo komu povedal/prijavil, bo moral stran od svojih staršev, to je grozna stvar. Zelo veliko razlogov je, zakaj ljudje ali ne prepoznajo nasilja ali pa sami sebi lažejo, da ni tako hudo, lahko se zavedajo, kaj se dogaja, a jih je strah posledic razkritja nasilja.

5. Kaj pa lahko stori mladoletna oseba, če je žrtev nasilja?
Najbolj pomembno je, da poiščete pomoč. Če si zaupate med sabo, lahko pomoč poiščete tudi pri prijateljih, a je še vedno pomembno to povedati odrasli osebi – staršem, strokovnim delavcem v šoli ali pa pokličete na Tom telefon, lahko greste tudi na policijo, če gre za nasilje, ali pokličete Društvo Ključ na telefonsko številko 080 17 22.

6. Na kaj morajo biti starši in učitelji posebej pozorni, ko govorimo o medvrstniškem nasilju v šoli?
En od znakov je, da ne želijo več iti v šolo, začnejo se kazati negativni odzivi, kot so tesnoba, žalost, tudi v samopoškodbah, otrok se zapre vase. Pri medvrstniškem nasilju je predvsem pomembno, da se na šoli s tem ukvarjajo. Nasilje je treba vzeti resno, potrebno se je pogovoriti z otroki in s starši teh otrok in s celim razredom. Najhuje je, da se pretvarjamo, kot da se ni nič zgodilo, ali opravičujemo nasilje z besedami, da se je zgodilo samo enkrat.

7. Ali ste že kdaj imeli primer, ko je otrok hotel narediti samomor?
Ne, mi delamo predvsem z žrtvami trgovine z ljudmi in ne tako veliko z drugimi oblikami nasilja, smo pa že velikokrat slišali, da so žrtve trgovine z ljudmi že v mladosti doživljali nasilje in takšne osebe povejo, da so že večkrat razmišljale o tem, da bi storile samomor in celo poskušale narediti samomor, tako da se take stvari definitivno dogajajo.

8. In vaša misel za konec?
Moja misel je SEM ZA NENASILJE, kar tudi piše na zapestnicah, ki jih razdelimo mladim na preventivnih delavnicah. Odločimo se za nenasilje in se vedimo nenasilno.

 

Hvala za sodelovanje!

Intervju pripravili: šolski novinarji
Foto: Jan Mihelič
Objavljeno: november 2019

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja