ODVRATNE RIME SO FINE
ODVRATNE RIME SO FINE
Srednješolska dramska skupina Breg iz Boljunca je številnim kočevskim učencem z uprizoritvijo Odvratnih rim prijetno popestrila prvi oktobrski petek. Nadobudni mladi igralci so v rime spremenjene ter s humorjem in drznostjo preoblikovane klasične pravljice (Rdeča kapica, Pepelka in Trije prašički) Roalda Dahla, prepričljivo odigrali. Zadovoljni gledalci so jih nagradili z glasnim aplavzom. Bravo tudi njihovi mentorici, Boži Hrvatič, ter Andreji Mlekuž in Bredi Vilicer, ki z vodenjem projekta Mladi vidimo dlje, omogočita, da zanimive izmenjave idej in dogodkov med našo in boljunsko šolo sploh lahko potekajo.
Zakaj ste si za uprizoritev izbrali ravno Odvratne rime Roalda Dahla?
KEVIN: Ker nam jo je predstavila režiserka Boža in smo se takoj strinjali, ker je zabavna.
RACHELE: Zelo je smešna.
LIZA: Nismo poznali narobe pravljic in se nam je zdelo super.
ELIA: Hoteli smo biti precej strašni in grozljivi. Do sedaj smo bili vedno nežni.
ALINA: Ker smo se zabavali in smo hoteli zabavati druge.
EVA: Meni je zelo všeč mladinski pisatelj Roald Dahl, prebrala sem vse njegove uspešnice.
CLEMENTINA: Ker sem si želela odigrati hudobno Rdečo kapico.
HANA: Zdela se nam je zelo primerna za nas.
Kako dolgo ste se pripravljali na igro?
VSI: Šest mesecev, enkrat tedensko po eno uro.
Opišite kakšen smešen pripetljaj, ki se vam je zgodil na vaji ali nastopu.
MARKO: Na plesnih vajah smo bili res nesposobni in trdi!!!
ELIA: Ko smo nastopali v Pliskovici na Krasu, smo pozabili tekst pesmice in smo v zadregi plesali in se smejali.
KEVIN: Na vaji smo pokvarili pipo in nismo mogli zapreti vode, tako smo poplavili sobo in iskali cunje vsepovsod. Boža je znorela!
EVA: Po vaji smo se igrali skrivalnico in Marko je padel v robide.
CLEMENTINA: Ko je Rachele na vajah premazala Elio s čokolado, ker je bil Elia kuhar marmelade, mi smo vedno rabili nutello, ker nam marmelada ni bila všeč.
LIZA: Ko sem prvič oblekla krilo z debelo ritko in z njo nastopala – strašno!!!
ALINA: Ko so nas prišli gledat sošolci ob priliki bralne značke, so se nam smejali, zlasti ko sta prišli na oder našminkani sestri. Mi se nismo smeli smejati, zato smo se obračali in gledali v tla. Bili smo v smešni stiski.
HANA: Ko smo se smejali in se nismo mogli ustaviti, niti če je bila režiserka huda.
Zakaj ste bili v igri oblečeni v črno?
MARKO: Ker smo bili stalno na odru, tudi kadar nismo nastopali, in smo premikali sceno. V ozadju smo bili skoraj nevidni.
EVA: Res smo malce prašički in črna barva se ne umaže.
ALINA: Ker je nevtralna barva.
Kako premagujete tremo pred javnim nastopanjem?
MARKO: Da se pred nastopom skupaj zabavamo.
ELIA: Mislim si: »Saj bodo močne luči in ne bom videl nobenega.«
EVA: Skačem sem pa tja za odrom in se pogovarjam neresne stvari.
CLEMENTINA: Nimam treme.
RACHELE: Da ponovim kakšen stavek, ki ponavadi ne gre.
ALINA: Poslušam nasvete režiserke.
HANA: Govorim in govorim.
KEVIN: Povem kakšno simpatično šalo, da se vsi smejimo.
Ali ste rekvizite za igro izdelali sami?
VSI: Samo nekatere in hiške treh prašičkov, za lutke nismo imeli dovolj časa, zato smo jih kupili, kocke in kostume pa sta naredili naša šivilja in Boža.
Kako ste se na dan igre počutili v Kočevju?
VSI: Enkratno!!!! Super!!! Res je b’lo fejst!!! Najlepše je bilo, da so se učenci z nami zabavali.
ELIA: Odziv publike je bil fantastičen!
EVA: Zelo lepo smo bili sprejeti in upam , da bomo še prišli v Kočevje.
ALINA: Tudi po reki Rinži s čolnom je bilo lepo…
KEVIN: Malo sem bil živčen pred tako publiko in hkrati zelo vesel. Nekaj sem zgrešil. Ne vem, če ste opazili.
CLEMENTINA: V Kočevju je vedno lepo.
RACHELE: V Kočevju so vsi simpatični.
Objavljeno: december 2019
Intervju pripravili: šolski novinarji
Foto: Breda Vilicer
