ROMEO IN JULIJA

ROMEO IN JULIJA

Angleški dramatik William Shakespeare je v delu Romeo in Julija zaljubljencema namenil nesrečen konec. Šele njuna smrt je med družino Monteg in Capulet prinesla spravo.
Kaj pa, če bi imela zgodba o Romeu in Juliji manj nesrečnih naključij in če bi se Romeo in Julija še naprej pogumno borila za svojo ljubezen?

Ko Romeo od kurirja, ki ga je poslal Lorenzo, dobi sporočilo, kaj se je v Veroni zgodilo in kako lahko reši Julijo, je nemudoma osedlal konja in šel v Verono.
Malo pred polnočjo je prišel do pokopališča, hitro poiskal grob in ga odprl. Tam je ležala Julija. Lepa kot takrat, ko jo je nazadnje videl. A bila je hladna in neodzivna. Zbal se je, da je res mrtva. Približal se ji je, jo pobožal po laseh in jo poljubil na bledo, hladno lice. Takrat je Julija odprla oči, lica so postala rožnata in topla. Preplavilo ju je veselje. Objeta in srečna sta zapustila pokopališče in brez besed odšla.
Po kakšni uri hoda je prvi spregovoril Romeo. Juliji je rekel, da ne želi, da njeni starši ostanejo v žalosti zaradi njene navidezne smrti. Predlagal je, da se vrneta na njen dom in očetu povesta celotno zgodbo. Julija, ki je zelo dobro poznala svojega očeta in njegovo odločnost, se je zbala in poskušala Romea prepričati v nasprotno. Romeo se ni dal pregovoriti, saj je verjel, da je v vsakemu človeku tudi dobrota. Potrkal je na vrata in ko so ju zagledali, so vsi obnemeli, saj je pred njimi stala Julija, za katero so bili prepričani, da je mrtva. Julijin oče Capulet je hotel takoj poklicati sorodnike, da bi uklenili sovražnika. Takrat pa je Romeo stopil pred Capuleta in mu povedal, da je njegova hčerka živa, ker so na svetu dobri ljudje, ki verjamejo, da ljubezen lahko premaga sovraštvo. V mislih je imel meniha Lorenza. Kljub trdemu srcu in ponosu je Capulet dovolil Romeu povedati svoje. Ko je Romeo povedal, kako sta se z Julijo spoznala in kako nista mogla premagati čustev kljub dolgoletnim prepirom med družinama in kako ne moreta in tudi nočeta živeti drug brez drugega, je Capulet brez besed stopil do hčere in jo objel. V očeh so se mu svetile solze, ki se jih je trudil zadržati. Obrnil se je k Romeu in mu rekel:˝Kmalu bi ostal brez hčere in ne želim, da se to zares zgodi. Imata moj blagoslov in ne želim vama vse dobro.˝ Tako sta Romeo in Julija živela srečno. Tudi spora med družinama ni bilo več.
Stara tekmeca sta se odrekla sovraštvu in zakopala bojno sekiro za srečo njunih otrok. Prav prisrčno pa ju je bilo videti, ko sta se čez nekaj let stara sovražnika, večna tekmeca igrala skupaj s svojimi potomci. Starega sovraštva pa nikoli ni nihče več omenjal. Kot da ga sploh nikoli ni bilo.

Besedilo: Ula R.
Objavljeno: november 2021