OKOLJSKE TEŽAVE – OKOLJSKE REŠITVE

OKOLJSKE TEŽAVE – OKOLJSKE REŠITVE

Če ste v zadnjem času gledali kakšen dokumentarni film o onesnaženosti našega planeta, vas je gotovo pretresel marsikakšen prizor – nepregledna količina plastike na kopnem in v morjih, izginjajoče živalske in rastlinske vrste, bolezni, ki imajo izvor v onesnaženem zraku in zastrupljeni vodi … Ne smemo stati križem rok, čeprav se zdi, da lahko en sam v tej bitki izbojuje le malo, pa je dobro vedeti, da več kot je takih, ki jim ni vseeno, večji je učinek. Ker smo želeli o okoljskih težavah in tem, kako se spoprijeti z njimi, izvedeti več, smo se obrnili na društvo Ekologov brez meja, ki se že desetletje prizadeva za čistejše okolje na različne načine. Na vprašanja nam je odgovarjala Helena Nieboer, ki zase pravi, da je ekolog po duši. Najbolj se posveča ozaveščanju o naravi prijaznem nakupovanju in iskanju alternativ izdelkom za enkratno uporabo.

1. Kako dolgo že deluje društvo Ekologi brez meja?

Društvo Ekologi brez meja bo to leto praznovalo 10. obletnico svojega obstoja.

2. Kako ljudi ozaveščate o problematiki okolja in reševanju okoljskih težav?

Ozaveščanje poteka preko naših omrežij – spletna stran, facebook strani, pa seveda preko posameznih projektov, konkretnih akcij in dogodkov, ki jih organiziramo sami ali v sodelovanju s podobno mislečimi. Seveda pa je tako kot v mnogih drugih primerih pomemben tudi dober zgled, za katerega se trudimo, da ga izkazujemo vedno in povsod, tudi doma, ko nas nihče ne vidi.

PLASTIČNA VREČKA? NE, HVALA!                                                                Foto: Maša Kores

3. Zelo nas zanima problematika plastike v našem okolju. Ali nam lahko poveste, zakaj je tako škodljiva in kako v naravi (rekah, morjih) vpliva na živali? Ali imate podatek o tem, koliko plastike je v svetovnih morjih?

Plastika se je v naše domove prikradla v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Ljudje so jo z veseljem sprejeli, saj je lahka, trpežna in poceni. To še posebej velja za plastične vrečke, ki so bile celo zastonj. Kar naenkrat se ljudem ni zdelo več smiselno hoditi naokoli z nerodnimi cekarji, torbami in mrežami, saj so bile plastične vrečke vseh barv in velikosti na voljo na vsakem koraku. Zaradi uporabnosti se je začelo pojavljati vse več takih izdelkov, ki jih uporabimo enkrat in potem zavržemo, na primer plastične slamice ali pa plastenke za pijačo. Tako so so počasi, a zadnja desetletja vse hitreje, začeli kopičiti kupi plastike. Nemarneži odvržejo ovoje od čokoladic, plastenke in podobno šaro kar na travnik ali v potok in se pri tem sploh ne zavedajo, da s tem vplivajo na življenje ljudi in živali v neposredni bližini in posredno tudi daleč stran. Plastika namreč vsebuje tudi primesi, ki so zdravju škodljive. Če je izpostavljena soncu in vodi, začne razpadati na čisto majhne delce, ki jim pravimo mikroplastika. Ta počasi pronica v podtalnico ali pa jih dež spira v potoke in morja. Ti majhni delci pridejo v telesa morskih živali in tako posredno tudi na naše krožnike in v naše telo. Večji kosi plastičnih odpadkov pridejo v morja po različnih poteh – odmetavajo jih velike ladje ali pa jih v morje odmetavajo v velikih količinah v državah, kjer zbiranje odpadkov in reciklaža niso urejeni. Verjetno ste že slišali, da v oceanih nastajajo ogromni otoki smeti. V Tihem oceanu je nastal tak »otok«, ki je tako velik, kot so Španija, Francija in Nemčija skupaj! Izračunali so, da letno v oceanih pristane 8 milijonov ton odpadkov!

MORJE PLASTIKE … ALI SI RES ŽELIMO GLEDATI TAKŠNE PRIZORE?       Foto: AF-Getty Images

4. Kaj so najboljši načini, da odstranimo čim več plastike?

Verjetno čisto vse ne bomo mogli izločiti, vendar lahko veliko naredimo že, če se odrečemo izdelkom za enkratno uporabo (slamice, plastenke) in poskušamo nakupovati izdelke z manj ali celo nič embalaže. Zaradi tega se nam ni treba ničemur odreči. Obstaja vse več alternativ tovrstnim izdelkom, ki so trajni in kakovostni. V nahrbtnik ali šolsko torbo lahko vedno pospravimo steklenico, v katero si natočimo vodo ali sok. Ni nujno, da so ravno iz stekla, saj je to kar težko in se seveda hitro razbije. Priporočamo pa »jekleničke« iz nerjavečega jekla, ki so zelo lahke in trpežne. Če se že ne moremo odreči nekaterim izdelkom, pa res poskrbimo, da embalaže ne bomo odmetavali okolje. Poskrbimo, da ga odložimo v za to namenjen zabojnik. Tako bo večja verjetnost, da se bo vsaj del te embalaže uporabil kot surovina za druge izdelke.

5. Ali menite, da bi bilo mogoče plastiko popolnoma odpraviti? Kako?

Nekateri izdelki bodo verjetno ostali (npr. v zdravstvu), vendar znanstveniki poskušajo razviti nove materiale, ki bodo ohranili uporabno vrednost plastike, a bodo po drugi strani bolj trpežni, ne bodo imeli zdravju škodljivih primesi in se jih bo dalo v celoti reciklirati. Veliko pa bomo naredili mi vsi, če se bomo kot posamezniki odpovedali izdelkom iz plastike, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo, a služijo le našemu udobju. Najbrž ste že slišali za vse bolj popularno gibanje »zero waste«? Vse več ljudi in skupin se trudi živeti tako, da ustvari čim manj odpadkov in s svojim zgledom in izkušnjami vpliva na svojo okolico. Prav tako pa so zaznali, da ima vsak potrošnik tudi moč, da vpliva na trgovce in proizvajalce, da bodo začeli prodajati živila z manj ali nič embalaže. Takih trgovin je po svetu vse več. V Sloveniji sta trenutno samo dve (Ljubljana in Maribor), vendar pa se po vseh krajih Slovenije pojavljajo trgovine, ki imajo vsaj del svoje ponudbe brez embalaže.

6. Onesnaževanje okolja ogroža obstoj živalskih vrst. Kaj lahko poveste o tem?

Ogroženi smo prav vsi – od najmanjše kopenske ali vodne živali do nas – ljudi. Vendar ne pozabimo, da so živali nemočne in odvisne od ravnanja ljudi. Zato smo samo mi tisti, ki moramo ukrepati!

7. Ali nam lahko zaupate nekaj ’fint’, s katerimi lahko zmanjšamo porabo vode in elektrike v domačem gospodinjstvu?

Stvar je dokaj preprosta in verjamem, da jo večina ljudi pozna. Če jih pa upoštevajo, je pa že druga zgodba. V prostorih, kjer nas ni, ugasnimo luči. Pohištvo se ne boji teme 😊. Enako velja za aparate kot so TV, radio, računalniki. Ko jih ne uporabljamo, jih izklopimo. Če se starši odločajo za nakup novih gospodinjskih aparatov (pralni in pomivalni stroj, hladilnik, sesalec itd.), jim zatežite, naj se odločijo za takega, ki porabi manj elektrike. Veliko vode se porabi za umivanje. Saj poznate tiste, ki imajo pipo odprto, medtem ko stiskajo zobno pasto na krtačko, si ščetkajo zobe, se medtem še malo gledajo v ogledalo, stisnejo kak mozolj …Voda pa teče, teče … Tega ne bomo več delali! Velja? Enako naj bo tudi pri tuširanju ali pomivanju posode. Ročica za odpiranje in zapiranje pipe je tam z namenom.

8. Kako pomembno je, da recikliramo? Katere so najpogostejše napake pri ločevanju odpadkov?

Beseda recikliranje se pogosto napačno uporablja. Mi običajno materialov ne recikliramo, ampak jih ločujemo. Pravilno ločevanje pomeni, da bodo potem določena podjetja te odpadke lahko uporabila kot surovino, jih predelale (reciklirale) v nove izdelke. V zabojniku za embalažo so različne vrste plastike. To plastiko potem bolj natančno razporedijo, jo očistijo in zmeljejo ter še drugače obdelajo. Nastane prah ali granulat, iz katerega potem izdelajo plastične folije, vrečke ali nove plastenke.

Zato je zelo pomembno, da že mi pravilno ločujemo. Če smo v dvomih, v kateri zabojnik gre določen odpadek, poglejmo, kaj piše na zabojniku. Če ni dovolj dobro označeno, si lahko pomagamo tudi na spletu. Ekologi brez meja smo pripravili tale pripomoček: http://ebm.si/p/locevanje/

Za domačo nalogo pa napišite, kam odvržemo: rabljena oblačila, vileda gobico, televizor, plastenko.

9. Kako bi lahko preprečili divja odlagališča?

Divja odlagališča so velika težava, ne samo zaradi videza, temveč predvsem zaradi onesnaženja okolja. Velikokrat se med kupi odpadkov znajdejo tudi strupene snovi (posode z barvami, laki, avtomobilski akumulatorji in podobno). Dandanes nikomur ni potrebno odlagati odpadkov v gozdove, jame ali na polja. Na voljo so zbirni centri za odpadke, ki večinoma sprejemajo odpadke brezplačno. Letno komunalna podjetja tudi organizirajo odvoz kosovnih odpadkov. Bodimo pozorni in če vidimo, da se je nekje pojavil kup odpadkov, ukrepajmo. Točno lokacijo, po možnosti s fotografijami, sporočimo občinskemu inšpektorju za okolje, več napotkov pa najdete na spletni strani Ekologov brez meja pod naslovom Prijavi storilca. Divja odlagališča ustvarjajo ljudje, ki jim ni mar za okolje, zato jih drugače kot s kaznimi verjetno ne bomo »prevzgojili«.

10. Katere nakupovalne navade bi označili kot ’okolju prijazne’?

Kot že omenjeno zgoraj – nakupujmo brez embalaže. Pojdimo po nakupih s svojo vrečko in drugimi pripomočki (stekleni kozarci, razne posodice) in kupujmo tam, kjer si lahko iz večjih posod neposredno natresemo v naše. Če kupujemo sadje in zelenjavo ne pozabimo, da jih ima večina lupino, ki je ne pojemo (ananas, banane …). Za takšne vrečke sploh ne potrebujemo, nalepko s ceno in težo lahko preprosto nalepimo kar na sadež. Pomislimo ali določene stvari sploh potrebujemo! Tudi takrat, ko bi nam prav prišel kak pripomoček, ki pa ga bomo uporabili le redko, si ga raje izposodimo ali najamemo. Veliko trgovin že nudi možnost izposoje različnih aparatov. Na koncu pa še nekaj o oblačilih – oblačila so danes cenena in poceni. Zakaj? Zato, ker jih na drugem koncu sveta izdelujejo ljudje, ki so za delo mizerno plačani, ki delajo s kemikalijami, barvami in belili brez zaščite, mi pa lahko potem kupujemo majice po 2 €. Zato jih imamo polne omare in jih nemalokrat nismo oblekli niti enkrat. Dokažimo se v svojem okolju s svojim delom, znanjem in manj s kopico modnih oblačil.

11. Kaj so vaši najpomembnejši cilji v naslednjih letih?

Ekologi brez meja smo tudi nacionalna organizacija za zero waste, kar je smiselna povezava na vizijo našega društva: svet brez odpadkov. Še naprej bomo opozarjali, spodbujali, ozaveščali in aktivno delali na problematiki odpadkov in predvsem kazali pot, kako zmanjšati količine odpadkov. Pravilno ločevanje je dobro, a ni dovolj. Preden nek predmet postane odpadek, pomislimo, ali ga lahko porabimo kako drugače, ga popravimo, predelamo, podarimo, menjamo za kaj drugega.

12. Kako lahko mladi prispevamo k čistejšemu okolju?

Kupujmo, kar res potrebujemo, ne zavržimo stvari, ki jih lahko nekdo drug koristno uporabi, ne smetimo in pravilno ločujmo!

Hvala za pogovor!

Vprašanja sta na pobudo Petre Debelak zastavljali skupini osmo- in devetošolcev.
Intervju objavljen: maj 2019