VODA JE VIR ŽIVLJENJA – KAJ PA NAŠE RAVNANJE Z NJO?

VODA JE VIR ŽIVLJENJA – KAJ PA NAŠE RAVNANJE Z NJO?

ZAKAJ JE ZEMLJA MODRI PLANET?
Zemlji pravimo tudi modri planet. Če jo gledamo iz vesolja, vidimo Zemljo kot modro kroglo. Modrino ji daje voda, ki pokriva 70 % zemeljske površine.
97 % je na Zemlji slane vode v morjih in oceanih. Sladke vode je le 3 %, največ v ledenikih in podzemnih vodah, manj v površinskih rekah in jezerih.

Vsaka kaplja šteje … Ilustracija: Rebeka Novak in Kiani Nia Šertelj

ALI LAHKO NA MODREM PLANETU ZMANJKA ČISTE PITNE VODE?
Brez vode ni življenja. Potrebujemo jo za pitje, kuhanje, pranje, zalivanje … Potrebujejo jo v različnih gospodarskih panogah: v kmetijstvu, v industriji in prometu, v turizmu in proizvodnji energije. Voda gradi telesa vseh živih bitij. Toda vsi uporabniki vode se premalo zavedamo, da je voda preveč dragocena, da je porabimo preveč in da jo po nepotrebnem onesnažujemo. Da, obstaja možnost, da bo nekoč ob taki nesmotrni uporabi na modrem planetu zmanjkalo čiste, pitne vode.

ALI JE VODA NA MODREM PLANETU ENAKOMERNO RAZPOREJENA?
V razvitem svetu je voda ljudem dostopna vsako sekundo. Do nje pridemo le s preprostim obratom vodovodne pipe. Tako preprosto je to, tako samoumevno je, da si niti ne predstavljamo, da tako ne bi bilo. Toda, ali je res potrebno, da povprečen Anglež porabi 200 litrov vode na dan, povprečen Američan pa celo 500 litrov dnevno? Vsak Anglež, vsak Američan, vsak Francoz, vsak …. pa tudi vsak Slovenec bi moral pomisliti, da na modrem planetu obstajajo predeli, kjer je vode malo. Le tisti ljudje, v sušnih območjih Afrike in Indije, ki vsak dan hodijo po vodo več kilometrov daleč, se verjetno zavedajo izjemne vrednosti pitne vode. Kajti tu se dogaja, da zaradi pomanjkanja vode v sušnih območjih umirajo rastline, živali in ljudje. Voda na modrem planetu torej ni enakomerno razporejena.

ALI VODA NA MODREM PLANETU OPRAVLJA RAZLIČNA DELA IN KAKŠNO PLAČO ZA TO DOBI?
V tovarnah brez vode ne bi mogli delati. Večinoma čista, pitna voda poganja in ohlaja stroje, žene večtonske turbine in pomaga pri pridobivanju električne energije, pere surovine in živila. Sodeluje pri delu v talilnicah železa, pri izdelavi papirja, tkanin in zdravil, pri pranju avtomobilov … In seveda za to dobi plačilo. V obliki močno onesnažene, celo strupene vode, ki jo tovarne spuščajo nazaj v reke, jezera in morja. Nas zato čudi, da voda s takšnim plačilom ni zadovoljna in protestira proti temu. Kako? Kot kisel dež pada na Zemljo in pomori rastline. Zaenkrat le rastline, kaj pa kdaj kasneje? Takrat bomo na vrsti ljudje.

ALI RES Z NAVADNIM VSAKODNEVNIM PRANJEM ZOB ONESNAŽUJEMO MODRI PLANET?
Vsak dan doma porabimo veliko vode, ki jo potem odplaknemo v kanalizacijski sistem. Ne morem verjeti, da za navadno pranje zob in obraza porabim 5 litrov vode na dan. Za splakovanje stranišča 12 litrov, za kopanje v kadi 120 in za prhanje 50 litrov, za pomivanje posode 15 in za pranje perila v pralnem stroju 200 litrov. Voda, ki odteče v kanalizacijo, je onesnažena z milom in detergenti, zato je zelo pomembno, da ljudje gradijo čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda. Če teh naprav ni, se človek pri vsakem pranju zob pridruži milijardi ljudi, ki z umivanjem onesnažujejo modri planet.

ALI SO V PRETEKLOSTI LJUDJE NA MODREM PLANETU BOLJ VARČNO UPORABLJALI PITNO VODO?
Naši dedki in babice vedo povedati, kako so v preteklosti ravnali s pitno vodo. Na podeželju so po pitno vodo hodili k izvirom. Vodo so domov nosili v pletenkah. Če je niso porabili v dveh dneh je postala postana. Zlili so jo k deževnici, ki so jo uporabljali za pitje. Toda varčevali so tudi s kapnico – vodo iz »štirne«. To vodo so uporabljali za kuhanje in pranje. Vodo, v kateri so oprali zelenjavo, sadje in meso pred kuhanjem, so zbirali v vedru. Z zbrano vodo so zalivali okrasno balkonsko cvetje in zelenjavo na vrtu. Perilo so prali ročno. Vodo, v kateri je bilo milo – lug, so porabili za ribanje lesenih podov. Zadnje vode od splakovanja so porabili za zalivanje in čiščenje v hlevih. Strogo so ločili oblačila za delo in nedeljske obleke, v katerih so hodili k maši. Ko so prišli domov, so se takoj preoblekli v domača, delovna oblačila. Tudi prali niso tako pogosto, kot to počnemo danes. Zato lahko rečem, da so v preteklosti pitno vodo na modrem planetu uporabljali bolj varčno.

ALI SO BILE V PRETEKLOSTI NA MODREM PLANETU TUDI BITKE ZARADI VODE?
Mnogo rek teče skozi več držav, torej imajo izvir v eni in izliv v morje lahko že v tretji državi. Ljudje, ki so živeli ob zgornjem toku , so porabili in si tako prilastili velik del vode. Ljudje ob srednjem in spodnjem toku reke so zaradi tega dobili manj vode, kot so jo potrebovali. Tako je v preteklosti prihajalo do oboroženih bitk za vodo (npr. ob Nilu).

KAKO LJUDJE NA MODREM PLANETU VARČUJEJO IN OHRANJAJO PITNO VODO DANES?
V razsoljevalnih obratih na Bližnjem vzhodu z dragim postopkom iz morske vode delajo sladko vodo. Slano vodo segrevajo, dokler voda ne izhlapi. Sol se izloči, vodna para pa kondenzira – se utekočini v vodo, ki ne vsebuje soli – torej v sladko vodo. Razsoljeno vodo nato do uporabe shranjujejo v vodnih zbiralnikih.
Zalivanje poljščin se ne izvaja več s škropljenjem celotnih površin, ampak s kapljičnim namakanjem vsake rastline posebej. Učinek za rastline je isti, prihranek vode pa zelo velik.

ALI VEŠ?
Za pridelavo 1 kg pšenične moke porabimo 1.450 litrov vode.
Za pridelavo 1 kg riža porabimo 3.450 litrov vode.
Za pridelavo 1 kg govedine porabimo 42.500 litrov vode.
Če v kotliček za vodo WC-ja postaviš litrsko plastenko vode, se poraba vode zmanjša za 1 l pri vsakem izplakovanju stranišča. 4 članska družina v povprečju izpere stranišče 25-krat dnevno: tako je prihranek vode na teden 175 l, na mesec 750 l in kar 8.125 l na leto. Pri 1,5 litrski plastenki pa je letni prihranek vode kar 12.187 l vode.
Zaradi izpiranja gnojil s polj v reke je voda zelo bogata z minerali. Na njej se zato zelo namnožijo alge, ki kot zelena smetana plavajo na gladini.
Ljudje, ki pijejo onesnaženo rečno vodo, lahko zbolijo za kolero in tifusom.

Upam, da ste o vodi, o njeni nesmotrni uporabi in onesnaževanju izvedeli kaj novega.

ALI BOMO VSI POMAGALI IN PAZILI, DA BO NAŠ PLANET TUDI V PRIHODNJE OSTAL MODER?

Eva Bauer, 7. b

VIR:
dr. Jen Green, Varčevanje z vodo (zbirka Izboljšajmo svoje okolje), Založba Grlica, Ljubljana 2006.