DOŽIVETI ANGLIJO

DOŽIVETI ANGLIJO

Za intervju z Rokom Contom sem se odločila, ker ga je radovednost gnala, da je več kot leto dni svojega življenja preživel v državi, ki mu je prirasla k srcu kot turistu. Anglijo je prvič obiskal leta 2013, pet let kasneje pa se je preselil v London. Izkušnja daljšega bivanja v tuji državi je seveda drugačna kot enotedensko potovanje po njej. Angleška mesta, njihove znamenitosti, izobraževanje, vreme, delo, prehrana … O vsem tem je imel Rok veliko povedati.

Zakaj si se odločil za delo v tujini? Je bila to želja po spoznavanju tujih krajev ali bolj iz ekonomskega vidika?
Anglijo sem prvič obiskal leta 2013, takrat Liverpool in Manchester, kasneje istega leta sem obiskal še London, kamor sem se vračal vsako leto kot turist. London mi je takoj prirasel k srcu, počutil sem se domače in všeč mi je bilo, kar mesto ponuja, tako z vidika življenja kot tudi kulture in prostega časa. Leta 2018 sem se odločil, da se v London preselim oziroma da ostanem tam dlje časa.

• 

Koliko časa si bival v Angliji in v katerem kraju?
V Angliji sem “zares” bival 14 mesecev, najprej v Londonu, v okrožju Marylebone. Živeti v Londonu je bilo povsem drugače kot biti turist v Londonu. Čeprav obožujem živeti v velikih mestih, mi je London postal kaotičen in preglasen, že v prvih dveh tednih sem izkusil tudi slabe stvari, ki jih prinese s sabo življenje v velikem mestu. Nisem hotel ostati tam in nisem se še hotel vrniti domov, v Slovenijo. Na slepo sem izbral kraj na zemljevidu Anglije in tako odkril Bath, mesto, ki leži 160 km zahodno od Londona. Za Bath prej še nikoli nisem slišal, je pa za naslednjih 13 mesecev postal moj dom. Še vedno pa mi je London eno najlepših mest, kamor lahko greš, in se tja rad vračam – kot turist.

Je Marylebone znan po čem posebnem?
Ime Marylebone (izg. Mearli-bon) je skovanka iz Cerkve sv. Marije, ki je bila prvotno zgrajena na bregu majhnega potoka. Tu je muzej voščenih lutk, Madame Tussauds, ter muzej Sherlocka Holmesa – fikcijskega detektiva, ki živi na ulici Baker Street, kjer se večina njegovih pustolovščin tudi začne. Na obrobju Marylebona pa je Oxford Street, najbolj znana in najprometnejša nakupovalna ulica v Evropi.

• 

Kaj ti je bilo kot turistu v Londonu najbolj všeč?
London je zelo starinsko in hkrati zelo moderno mesto. Na eni strani imaš katedralo iz 16. stoletja, tik ob njej pa telekomunikacijski center. Ali The Gherkin. In prav to naredi London toliko bolj poseben.
Najbolj mi je bilo všeč, da je večina muzejev v Angliji brezplačnih, tudi Prirodoslovni muzej, ki si ga je nemogoče ogledati v enem samem dnevu. Muzej med drugim ponuja repliko nastanka vesolja, ogled okostja dinozavrov in ostalih praživali, simulacijsko sobo potresa z magnitudo 7.6. ali 9.1, pa vse do mikroskopskega ogleda bakterij in živalic, ki živijo za kopalniškimi ploščicami in v kuhinjskem lijaku.
Ena od turističnih atrakcij, ki privabi največ turistov je gotovo menjava kraljeve straže. Všeč mi je zgodovina angleških kraljev in kraljic, zgodbe in legende. V utrdbi Tower of London še danes posebni oskrbniki skrbijo za krokarje, ki so si tam našli dom, saj legenda pravi, da ko bo zadnji krokar zapustil utrdbo, bo kraljestvo propadlo.

Kakšno mesto pa je Bath? V čem je drugačno kot London?
Tako kot London in vsa ostala britanska mesta ima tudi Bath svoj karakter, svojo posebnost. Za razliko od Londona, Bath ni mesto, v katerem bi se zgubljal ali iskal nočno življenje. Čeprav je majhen, pa ima prav tako bogato zgodovino. Mesto je bilo namreč ustanovljeno kot rimsko kopališče, ko so Rimljani gradili rimske terme in templje ob toplih vrelcih in iz tega izvira tudi ime.
Če bi ga primerjal z Londonom, bi rekel da je Bath prej italijansko mesto kot angleško, čeprav bi mu verjetno s tem naredil krivico – tudi Bath ima namreč čudovite parke, ki jih lahko najdeš samo v Angliji. Eden najlepših je gotovo Prior Park.

• 

Kako pa je z izobraževanjem v Angliji? So izobraževanja javna ali zasebna?
Prav poleg Prior Parka se nahaja ena najprestižnejših zasebnih šol, Prior Park College. Velika večina obiskuje javne šole, ki so do neke mere brezplačne, medtem ko so javne v celoti plačljive. Izobraževalni sistem je malo drugačen kot pri nas. Obvezno šolanje v Angliji traja trinajst let, šolanje se z 18. letom zaključi. Tudi tam imajo Osnovno šolo (‘Primary Education’), ki pa traja samo šest let, ter Srednjo šolo (‘Secundary Education’), ki traja sedem let. Zadnji dve leti tega izobraževanja se imenujeta “Kolidž”, gre pa za neke vrste priprave na maturo v povezavi s poklicem, ki si ga je učenec izbral. Ta matura se imenuje GCSE (‘General Certificate of Secondary English’) in je njihov najpomembnejši izpit. Predmetnik je prilagojen izobraževanju glede na izbrani poklic.
Za zanimivost lahko povem, da če dijaki neopravičeno ne pridejo k pouku, morajo starši plačati denarno kazen za neopravičeno uro ali dan; učenci so ocenjeni s črkami od A do E, kjer črka E pomeni nezadostno oceno (v Ameriki za nezadostno oceno uporabljajo črko F), učenci v angleških šolah pa tudi ne poznajo spraševanja pred tablo, saj je njihovo znanje ocenjeno samo na podlagi pisnih izdelkov.

Kakšno je vreme v Angliji?
Veliko manj deževno, kot si mislimo o Angliji. Morda je to posledica podnebnih sprememb v zadnjih letih, a količina dežja je manjša, je pa res več sivih kot sončnih dni. Prvo poletje, ko sem živel v Angliji (leta 2018), se je zgodil toplotni val britanskih otokov, takrat se je temperatura dvignila do 35 stopinj, kar je za 10 stopinj več od povprečja za to obdobje. V februarju 2019 pa je v Bathu zapadel sneg in prvič po petih letih je bilo razglašeno rdeče opozorilo, a na koncu je bilo snega nekaj centimetrov. Meni, ki sem odraščal med zimami s kupi snega, se to ni zdelo nič, za prebivalce Batha pa je bil šok. Javne ustanove in šole so bile za nekaj dni zaprte, prav tako ni bilo treba v službo.

• 

Kako je z zaposlitvami? Kaj si tam počel?
Še pred selitvijo v Anglijo, ko sem jo obiskoval kot turist, sem se pozanimal, kako je z delom in tudi že takrat sem priložnostno nekaj zaslužil. Potrebna je iznajdljivost in nekaj poguma, da lahko v času kosila stopiš v nabito polno restavracijo do šefa in se ponudiš, da pomagaš lupiti krompir ali pospravljati posodo za gosti. Tako lahko nekaj malega zaslužiš ali pa ti v zahvalo ponudijo kosilo.
Zaposlitev poteka kot pri nas, preko agencij ali osebnega razgovora. Bolj kot življenjepis jim je pomembno spremno pismo, kar tudi v Sloveniji postaja trend. In pa seveda volja do dela. Veliko dajo na to, kakšen je tvoj odnos do dela, kolikšna je želja po novem učenju in napredovanju ter odnos do ostalih zaposlenih. Ker se v Angliji nič ne začne pred osmo uro zjutraj, tudi redne službe večinoma potekajo od ponedeljka do petka od devetih do petih, vikendi pa so prosti. Tako sem imel možnost delati dve službi – tedensko in vikend službo.

Katero delo si opravljal?
Delal sem v lokalu s tradicionalno angleško hrano ter kot telefonist v nepremičninski agenciji. V lokalu sem delal kot natakar, moja naloga je bila spremiti goste do mize, pobrati naročila in vzdrževanje strežbe na nivoju, kot telefonist pa je bila moja naloga komunikacija med stanodajalci in najemniki, dogovarjanje za datume ogledov nepremičnin z nepremičninskimi agenti ter podaljševanje najemniških pogodb.

Si imel kaj domotožja in kaj si pogrešal?
Za domotožje ni bilo dosti časa, ker pri selitvi v tujino povsem običajne stvari dobijo prednost. Pozoren si na vse, ulice, vreme, zvok zvonov starih angleških cerkva, okus piva in kruha, spoznavaš nove ljudi, in ko začneš delati, hoditi v službo, se začneš učiti novih navad, dobiš novo mrežo socialnih stikov … in čas mine. Najbolj sem pogrešal svojo mačko in domačo hrano.
In ko nekaj mesecev preživiš v tujini ter se potem vrneš domov na obisk, ugotoviš, kako zelo lepa je Slovenija.

• 

Kakšna pa je hrana v Angliji?
Kot sem omenil, bi našo hrano dal na seznam stvari, ki sem jih pogrešal. Sam okus je drugačen, regulacija sladkorja je drugačna, zato na primer njihova čokolada nima enakega okusa kot naša. Veliko se uporablja curry in indijske začimbe, imajo pa vseeno tudi nekaj svojih specialitet, kot je angleški zajtrk (sestavljen iz svinjskih klobas, jajc, pečenega fižola, gob ter angleška ‘bacon’), yorkshirski puding ter ‘fish and chips’. Mogoče se mi je pa hrana zamerila, ker sem pri naročilu Black Puddinga pričakoval čokoladen puding, dobil pa sem krvavico.

• 

Kako pa je s hrano in izdelki v trgovini?
Hrana v trgovini se pakira tudi v majhnih porcijah, količinsko za eno ali za dve osebi. Dejansko lahko kupiš zelenjavo, recimo brokoli odmerjeno količinsko za eno osebo. Temu je potem primerna tudi cena, ki je tako nižja. Namen tega je, da se meče stran čim manj hrane, saj tako porabiš, kolikor potrebuješ. Prav tako imajo vse večje trgovine oddelke, kjer lahko kupiš hrano dan pred iztekom roka uporabe po zelo nizki ceni, pekovski izdelki so načeloma povsod cenejši eno uro pred zaprtjem trgovine. Še nasvet za kupovanje v angleških trgovinah – izdelki oziroma artikli, ki so na najvišji polici so vedno najdražji, medtem ko so izdelki na najnižji polici najcenejši.
V veliki meri se zelenjava kupuje na tržnicah, ker Britanci zelo radi podpirajo domače izdelke in tudi restavracije veliko dajo na to, s katere kmetije izdelki pridejo, kar je potem navedeno tudi na ceniku. Pri zelenjavi sem opazil, da Angleži radi pojedo veliko rdeče pese, mesni izdelki pa so večinoma goveji. Seveda ne gre brez ščepca indijskih začimb …

Intervju pripravila: Urška Rugole, 7. A
Foto: Rok Conta
Objavljeno: november 2020